Joga in psihoterapija
Kakšne so razlike med JOGO in PSIHOTERAPIJO?
JOGA temelji na duhovnem razvoju in DHARMI – pravilnem delovaju. Pomeni celosten pristop, ki združuje telo, um in duha. Namen joge je samorealizacija s pomočjo duhovnih praks, kot so meditacija, pranajama (dihalne vaje), asane (telesne vaje) in etična načela (jame in nijame). Skozi jogo spoznavamo, da telo in um nista ločena, temveč sta povezana in vplivata drug na drugega. Joga terapija se pogosto uporablja pri težavah, kot so kronične bolečine, stres, tesnoba in depresija.
Jogijska filozofija in njena načela so stara NAJMANJ 6. TISOČ LET.
PSIHOTERAPIJA – klinična psihologija, temelji na analizi in razumevanju psiholoških procesov ter iskanju rešitev za duševne motnje in težave. Poudarek je na kognitivnem razumevanju, obvladovanju čustev ter interakcijah med posameznikom in njegovim okoljem. Psihologija se pogosto osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja in razumevanje našega vedenja na podlagi znanstvenih raziskav. Psihoterapevti uporabljajo različne tehnike za raziskovanje in razumevanje misli, čustev in preteklih izkušenj z namenom razreševanja notranjih konfliktov, duševnih motenj in izboljšanja duševnega zdravja. Začela naj bi se uveljavljati s S. Freudom konec 19. stoletja, v sedanji obliki se je začela razvijati po 2. sv. v, torej je UVELJAVLJENA od 120 do 130 let.
KOMENTAR: Primerjava med jogo in psihoterapijo pravzaprav ni mogoča, ker ima joga drugačna izhodišča. Joga kot filozofija za večino ljudi ni zanimiva, ker ne želijo večjih sprememb v svojem načinu življenja. Psihoterapija je primerna za vsakogar, ker strokovno in strukturirano nagovarja človekove težave. Joga na drugi strani lahko pomeni zgolj telesno vadbo in dihanje, kar je PRIMERNO ZA VSE, tudi za tiste, ki jih duhovnost v nobeni obliki ne zanima. Na drugi strani JOGA kot oblika duhovnosti NI PRIMERNA za tiste, ki želijo ohraniti svoj način življenja kot na primer uživanje alkohola in mesa, ter nezanimanje za druge vidike jogijske filozofije.
CILJI IN NAMEN
JOGA se osredotoča na duhovni razvoj in povezanosti z univerzalnimi zakoni. Cilj joge je samorealizacija (mokša).
PSIHOTERAPIJA se pogosto osredotoča na reševanje specifičnih težav, kot so anksioznost, depresija, motnje v duševnem zdravju ter izboljšanje splošnega počutja in kakovosti življenja. Poudarek je boljšemu razumevanjem sebe in drugih.
KOMENTAR: Psihoterapija kot znanstvena metoda se ukvarja z izboljšanjem življenja posameznikov, parov ali družin. Joga prav tako stremi k izboljšanju kakovosti življenja za posameznika, pare in družine, vendar je njeno izhodišče povsem drugačno: predvideva, da se človek ravna po principih dharme, četudi to ni v skladu s trenutnimi običaji ali okoliščinami. Kot že omenjeno: če je običajno, da na poroki nazdravimo s penino, bo par, ki sledi jogijskemu načinu življenja imel poroko brez mesa in alkohola.
KAJ PA DUŠA?
JOGA meni, da je posameznik del univerzuma, z dušo, ki se razvija skozi različne inkarnacije.
PSIHOTERAPIJA meni, da je človek biološki produkt narave in družbe, edinstven in z lastno identiteto, mislimi in čustvi, ki jih je mogoče analizirati, zdraviti in razumeti skozi psihološke teorije in tehnike.
NAČIN POMOČI
JOGA TERAPIJA je celostno tehnika, ki zahteva zavestno, disciplinirano in globoko prepoznavo posameznika, ki se odloči za to pot. Brez predanosti in notranje preobrazbe joga kot način življenja traja vse do zadnjega diha.
KOT FIZIČNA VADBA IN SPROŠČANJE odlično dopolnjuje psihoterapijo, kot filozofija pa VEČINOMA NE!
POMEMBNO!
Glavna razlika med vzhodno jogijsko filozofijo in zahodno psihologijo je v pristopu k razumevanju človeka. Joga je celosten, duhovni in preventivni pristop, medtem ko psihologija temelji na znanstvenem raziskovanju in analizi duševnega zdravja. Joga terapija in psihoterapija imata podobne cilje, kot so izboljšanje duševnega zdravja, vendar se osredotočata na različne pristope in metode, da dosežeta te cilje.
Vir: https://www.careershodh.com/eastern-psychology-and-western-psychology/
