ŽALITEV

Učenka je vprašala mojstra joge, kako naj se odzove na žalitve in ponižanja. Mojster je odgovori: Hvala.*Jeza, bes, prizadetost, globoka bolečina ali celo popoln gnus. Hvala za žalitev? Znana je zgodba zenovskega meniha, ki ga obtožijo, da spočel otroka z mlado žensko iz vasi.

Učenka je vprašala mojstra joge, kako naj se odzove na žalitve in ponižanja.

Mojster je odgovori: Hvala.*

Jeza, bes, prizadetost, globoka bolečina ali celo popoln gnus.

Hvala za žalitev?

Znana je zgodba zenovskega meniha, ki ga obtožijo, da spočel otroka z mlado žensko iz vasi. Obtožujejo ga, da jo je zapeljal, zavrgel otroka, ga pljuvajo, se obrnejo od njega … Na vse odgovarja: PRAV IMATE.

Ko je otrok star tri leta, je vizualna kopija vaškega bogataša. Ko se menihu osramočeno opravičijo za leta žalitev, menih odgovori: PRAV IMATE.

Mi nismo zenovski menihi. Na žalitev z vžigalnikom najraje odgovorimo z izbruhom vulkana. Ker se nam dela strahotna krivica.

Najprej se vprašajmo, če je v žalitvi kaj resnice? Tudi samo senca resnice. To ni pomembno zaradi žalitve, ampak nas samih. Kot astronomi iščejo nove zvezde, človek išče svoje napake, da bi jih poimenoval in opazoval. Da bi uzrl celo nebo, celega sebe

Ni nujno, da smo kaj zares storili, da smo bili deležni žalitve. Imamo pa priložnost, da se temeljito zazremo v svojo dušo, kako razmišljamo? Smo iskreni? Je v našem srcu prezir ali zavist? Se počutimo več kot drugi? Bolj pametne, bolj duhovne?

Če ugotovimo, da zares nismo, ne v mislih in v besedi, odgovorni za žalitev, ali se moramo divje braniti? Lahko.

Morda se bomo razburjali, jokali in trpeli, tisti, ki nas je užalil, pa bo menil, da je to dodaten dokaz, da smo si žalitev zaslužili. Ali pa tudi ne.

Žalitev je izraz obupa ali jeze, je pritožba ali krik na pomoč. Morda zgolj zloba.

Če smo zmožni na drugi strani videti človeka, ki nam je enakovreden, bomo slišali, zakaj gre in takrat bomo lahko izbrali svoj odgovor na žalitev.

Tudi, če se nas ne tiče, bomo videli v žalitvi človeka, ki kakor mi, išče pot ali pa jo je izgubil.

Kaj bi si želeli mi, ko koga užalimo?

Največkrat se nam dogaja, da vidimo nogo slona in smo prepričani, da vidimo celo žival. Nekdo drugi drži slona za rep in nam očita, da smo v slaboumni in izgubljeni. Spet tretji prisega, da je rilec kača. Medsebojno se lahko žalimo in preziramo do konca. Ali pa skušamo sestaviti podobo slona.

Žalitev lahko uporabimo, ne zato, da se poškodujemo, ampak gradimo. Braniti se je treba redko. Včasi pa odločno. O tem lahko razsodimo, ko smo notranje stabilni. Resnici se nihče ni nikoli ušel. Zveni v nas.

Kot uči jogijska modrost, nihče, ki meče blato na sonce, ga ne zakrije. Le sebe umaže.

Kdor ima razumevanje, je lahko radodaren, prijazen in dobrohoten. Dopušča prostor drugim. Če se imamo radi. lahko pijemo čaj iz porcelana skupaj s sloni in jih občudujemo.

Upajmo, da si ne zapomnijo vsega …

*Vishwagurudev, Strilky ašram, 2021